• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

slúžnik -a m (ȗ) 

  1. 1. arhit. k steni ali slopu prislonjen stebričasti nosilec gotskega obočnega sistema: tudi rebra in služniki so poslikani
  2. 2. zastar. služabnik: najeti služnika



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek