sméšen -šna -o prid., sméšnejši (ẹ́ ẹ̄) 

  1. 1. ki vzbuja smeh: na glavi ima smešen klobuk; smešen klovn; pred seboj je zagledal zelo smešen prizor; na pogled je smešen; njegovo vedenje je smešno / znašel se je v smešnem položaju
  2. 2. ekspr. neprimeren, neustrezen: postavili so neko smešno vprašanje / ima precej smešne navade / njihov strah se mi zdi smešen neupravičen // kupiti za smešno ceno poceni

sméšno 
  1. 1. prislov od smešen: smešno govoriti; smešno se oblačiti / v povedni rabi to je preveč smešno
  2. 2. ekspr. poudarja pomen pridevnika, na katerega se veže: smešno nizka cena; predstavo si je ogledalo smešno malo obiskovalcev

sméšni -a -o sam.: rad je povedal kako smešno; izmislil si je nekaj smešnega



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek