• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

smrdúh -a m (ū) slabš. 

  1. 1. kdor smrdi: spravite te smrduhe iz hiše / kot psovka smrduh prekleti
  2. 2. neprijeten, zoprn, slab človek: zakaj hodi ta smrduh k tebi
    ●     knjiž. loviti smrduhe skunke



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek