smŕkav -a -o prid. (ŕ) 

  1. 1. ki ima smrkelj (v nosu): smrkav otrok; od joka so bile vse smrkave
  2. 2. ekspr. mlad, neizkušen: smrkav zdravnik; si pa preveč smrkava, da bi nam ukazovala / kot psovka ti smrkavec smrkavi
    ● 
    ekspr. in vse to zaradi tako smrkave vsote denarja majhne, neznatne



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek