sòbítje -a (ȍ-ī) 

  1. 1. bitje v razmerju do drugega bitja: brezobzirno ravnanje človeka s sobitji
  2. 2. knjiž. skupno bivanje, skupno življenje: navaditi mlade ljudi na sobitje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek