sobótnik -a (ọ̑) 

  1. 1. rel. pripadnik krščanske verske sekte, ki praznuje soboto namesto nedelje: sobotniki so prepevali psalme / adventistični sobotniki
  2. 2. v Sovjetski zvezi prostovoljno kolektivno neplačano družbenokoristno delo ob prostem dnevu, v prostem času: organizirati, uvesti sobotnik / komunistični sobotniki



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek