sóčen -čna -o prid., sóčnejši (ọ́ ọ̄) 

  1. 1. ki vsebuje veliko soka, tekočine: sočni listi, sadeži; sočna trava; češnje so sočne / sočna pečenka / na tej njivi je sočna prst prst, polna vlage, hranilnih snovi
     
    vrtn. ki ima veliko tkiva, vsebujočega vodo; mesnat
  2. 2. ekspr. slikovit, bogat: pisateljev jezik je sočen; sočne primerjave
  3. 3. ekspr. slikovit, sproščen in nekoliko robat: sočen humor; sočni vzdevki
    ● 
    ekspr. njegov glas je bil prijeten in sočen poln, lepo zveneč; ekspr. sočne barve izrazite, žive; ekspr. sočne kletve nespodobne, nedostojne; ekspr. dekle ima sočne ustnice napete in rdeče; redko drevje je že sočno muževno

sóčno prisl.: sočno preklinjati, pripovedovati; sočno zelena trava



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek