1. stanje, ko imajo osebe, skupine enako mnenje o čem, stališče do česa:doseči soglasje glede razorožitve; po dolgi razpravi je prišlo med njimi do soglasja; sodni izvedenec je bil s psihiatri v popolnem soglasju
2. pozitivno mnenje, odgovor glede uresničitve česa:dati soglasje za zvišanje cen; investitor mora za vsako spremembo dobiti soglasje ustreznega organa; zamenjati stanovanje brez soglasja stanodajalca // mnenje, da je kaj pravilno, ustrezno:dobiti soglasje k finančnemu načrtu, predlogu // dokument s takim mnenjem:podpisati soglasje; imeti za gradnjo vsa potrebna soglasja
3. knjiž. skladnost, ubranost:soglasje med vsebino in obliko / biti sam s seboj v soglasju / redko glas trobente se je zlival z drugimi glasovi v prijetno soglasje sozvočje, harmonijo ● ekspr. med njima je vladalo soglasje medsebojno razumevanje, prijateljstvo; delati v soglasju s predstojniki po njihovih navodilih