• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

sóloplesálec in sólo plesálec -lca [u̯ctudilc] m (ọ̑-ȃ) plesalec, ki pleše sam, ne v zboru ali s kom drugim: biti anžagiran kot soloplesalec



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek