sónčiti -im nedov. (ọ́ ọ̑)izpostavljati telo, del telesa delovanju sončnih žarkov:sončiti dojenčka; sončiti bolno nogo; fantje plavajo in se sončijo; sončiti se na terasi, ob reki / na skali se sonči kuščar
sónčiti se ekspr.
1. biti, nahajati se kje obsijan s soncem:na pobočju se sonči vas
2. v zvezi z vbiti v veliki meri deležen naklonjenosti koga:sončiti se v ljubezni staršev; sončil se je v njegovi milosti ●ekspr. sončil se je v očetovi slavi tudi on je bil deležen očetove slave; ekspr. sončiti se v svoji slavi biti slaven in čutiti v tem zadovoljstvo
Dostopnost