• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

sonóren -rna -o prid. (ọ̑) zveneč, zvonek: govoril je z mirnim, sonornim glasom

sonórno prisl.: govoriti sonorno



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek