sôpniti -em tudi sopníti sópnem dov. (ó ȏ; ī ọ̑) 

  1. 1. težko, glasno dihniti: nekajkrat je še sopnil, potem pa umrl
  2. 2. preh. globoko vdihniti: sopnil je mrzel zimski zrak
  3. 3. ekspr. dihniti, pihniti: sopnil je oblaček tobakovega dima / noč mu je težko in vlažno sopnila v obraz
     
    ekspr. skoraj bi ušel, je sopnila sopeč rekla



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek