1. potnik v razmerju do drugega potnika, s katerim skupaj potuje:na postaji so dobili nove sopotnike; pogovarjati se s sopotniki v kupeju; utrujeni sopotniki / voznik in sopotnik sta bila pri nesreči huje poškodovana; pren. njen sopotnik je osamljenost
2. navadno s prilastkom kdor ima zlasti s kako sodobno umetnostno, politično, nazorsko smerjo, skupino nekatere skupne značilnosti:literarni sopotniki in somišljeniki; biti sopotnik komunizma, partije / od njega se je kmalu ločila vrsta sopotnikov in učencev / sopotniki revolucije ♦lit. sopotniki moderne
3. ekspr. (zakonski) mož, življenjski tovariš:sopotniki slavne igralke / napisala je spomine na nekdanjega življenjskega sopotnika ●ekspr. zemlja je sopotnik sonca satelit
Dostopnost