1. težko, glasno dihati:bolnik je stokal in sopel; nadušljivo, razburjeno sopsti; sopel je, kakor da bi mu ležal kamen na prsih; sope kot kovaški meh / razburjen je bil in težko je sopel / počasi je sopel za čredo sopeč šel // slišno, globoko dihati:oče je spal in enakomerno sopel; živina je sopla / bik je besno sopel sopihal // zastar. dihati:v takem oklepu ni mogoče sopsti; tako je poslušal, da si še sopsti ni upal
2. ekspr. dajati sopenju podobne glasove:mlini trudno sopejo / v dolini sope tovarna / ladja sope iz pristanišča sopeč plove
3. preh., knjiž. globoko vdihavati:sopli so morski zrak; s slastjo je sopla vonj prvega cvetja
4. ekspr. dihati, pihati:starec je sopel v otrple dlani / peč mu je sopla v hrbet oddajala vanj toploto; vročina ji sope v obraz veje ● zastar. vse, kar sope, že spi živi, biva; ekspr. takoj morate iz mesta, je sopla med solzami sopeč govorila
sopé:sope šepetati
sopèč -éča -e:vsa upehana in težko sopeč, je sedla k mizi; sopeč žrebec; sopeče prsi; prisl.: sopeče se je dvignil; sopeče vzdihniti