sòučinkovánje -a (ȍ-ȃ) glagolnik od součinkovati: uspešno součinkovanje naštetih glasbenih elementov / součinkovanje bioloških zakonitosti pri družbenem dogajanju



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek