1. narediti nenaravne, nepravilne gube, poteze:spačiti obraz, ustnice; spačiti se od bolečine, groze / ob teh besedah se je spačil s takimi gubami, potezami izrazil negativen, odklonilen odnos
2. nav. ekspr. spremeniti naravno, pravilno obliko česa:spačiti sliko; v konveksnem zrcalu se je njena postava spačila // spremeniti prvotno obliko, vsebino česa v slabšo, negativno:spačiti ime kraja; s tujkami in skovankami spačiti jezik; njegov priimek so spačili v čudno spako / s svojo razlago je pesem spačil
3. prikazati kaj drugače, kakor je; popačiti:njegovo izjavo so namenoma spačili; spačiti resnico
4. star. pokvariti, izpriditi:slaba družba ga je spačila / vse spači, česar se loti
spáčen -a -o:spačen obraz; ves svet se mu zdi spačen; strmel je v spačene sence na zidu; govoril je v spačeni slovenščini; slika je spačena; duševno spačena bitja
Dostopnost