spakljív -a -o prid. (ī í) ekspr. ki se (rad) spakuje: spakljiv otrok; ta človek je preveč spakljiv in nenaraven / govoriti s spakljivim glasom / spakljiv smeh; spakljivo vedenje
spakljívo prisl.: spakljivo se nasmehniti; spakljivo našobljene ustnice