spáriti -im dov. (á ȃ) 

  1. 1. redko zdušiti: spariti korenje, zelenjavo / spariti krompir
  2. 2. slabš. skuhati, speči: nekaj bo že sparila za večerjo

spáriti se 
  1. 1. postati neužiten, slab zaradi stanja na toplem, v vročini: pivo se je sparilo; na soncu se pokošena trava hitro spari
  2. 2. ekspr. zaradi zadrževanja v vročini priti v neugodno, slabo telesno stanje: na takem soncu se boš sparil; v tem prostoru se bo toliko ljudi sparilo

spárjen -a -o: sparjena trava; ne pij sparjene vode
 
v sobi je sparjen zrak zatohel



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek