• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

spáriti -im in sparíti -ím dov., spáril (á ȃ; ī í) 

  1. 1. spolno združiti živali, navadno za pleme: spariti kobilo z dobrim žrebcem
  2. 2. narediti, da kaj sestavlja par: spariti (dva) vola za vprego / čevlje je sparil in pospravil
  3. 3. nar. prevarati, ukaniti: hotel jih je spariti; lepo, pošteno ga je sparil

spáriti se, in sparíti se 
  1. 1. pri živalih spolno se združiti: samec in samica se sparita; psica se ni sparila
    ♦     čeb. matica se spari
  2. 2. vulg. imeti spolne odnose: z vsako žensko bi se sparil

spárjen -a -o in sparjèn -êna -o: mlada konja sta dobro sparjena; plesalci so bili hitro sparjeni; sparjena žival



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek