speháti -ám [pəhdov. (á ȃ) s pehanjem, suvanjem spraviti kam: spehati koga čez prag, na cesto; še preden je prišel na vrh, so ga spehali nazaj

speháti se ekspr. s težavo priti iz česa, kam: komaj se je spehal k izhodu; pren. počasi so se le spehali iz revščine; prim. izpehati



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek