spéšnost -i ž (ẹ́) 

  1. 1. star. hitrost, urnost: stekel je, ker je vedel, da je od njegove spešnosti odvisna rešitev
  2. 2. zastar. uspešnost: spešnost pri delu



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek