• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

spočénjati -am nedov. (ẹ̑) 

  1. 1. večkrat prihajati v stanje, da začne v telesu nastajati nov organizem: spočenjati in splavljati / spočenjati otroke, potomstvo
  2. 2. knjiž. povzročati nastanek česa: tako ravnanje spočenja sovraštvo

spočénjati se 
  1. 1. nastajati, začenjati obstajati: čutila je, da se v njej spočenja novo življenje
  2. 2. knjiž. nastajati, pojavljati se: zunaj so se spočenjali čudni glasovi / v glavi so se mu spočenjale nenavadne misli



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek