spočéti -čnèm dov., spočél; nam. spočét in spočèt (ẹ́ ȅ)
1. priti v stanje, da začne v telesu nastajati nov organizem:spočela je in rada bi rodila; spočeti iz ljubezni, v pijanosti / spočeti otroka; ni spočela s svojim možem // povzročiti nastanek novega organizma z združitvijo moške in ženske spolne celice:spočela sta tretjega otroka / hčer je spočel s svojo drugo ženo
2. knjiž. povzročiti nastanek česa:sam je spočel ta načrt; take predstave je spočel v svoji domišljiji / trpljenje lahko spočne zlobnost
spočéti se
1. začeti biti, obstajati:v njej se je spočelo novo življenje
2. knjiž. nastati, pojaviti se:na ulici so se spočeli čudni glasovi / med njima se je spočela ljubezen; v pesnikovi duši se je spočela nova pesem
spočét -a -o:nekatera zdravila kvarno učinkujejo na spočeti plod; v žalosti spočete misli ♦rel. brez madeža, od svetega Duha spočet
Dostopnost