spodíti -ím dov., spódil (ī í) narediti, povzročiti

  1. a) da kdo zapusti določen kraj, prostor: spoditi otroke iz hiše; spoditi od doma / spoditi kokoši z vrta; spoditi psa s palico
     
    ekspr. spodili so ga iz službe odpovedali so mu službo
  2. b) da kdo kam gre, pride: spoditi otroke domov
  3. c) da kdo kaj stori: spoditi koga spat

spodèn -êna -o: spoden otrok; spodene prepelice



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek