spodletéti -ím tudi izpodletéti -ím dov., spodlêtel tudi izpodlêtel (ẹ́ í)
1. spremeniti smer premikanja ob dotiku s čim trdim, gladkim:sekira spodleti ob grči / urezal se je, ker mu je nož spodletel / dobro drži, da ti žebelj ne spodleti // brezoseb. spodrsniti, zdrsniti:na ledu, mokri skali mu je spodletelo
2. ne dati (pričakovanega) uspeha, rezultata:načrt, namera, poskus, ukana spodleti; vse, česar se loti, mu spodleti; brezoseb.: v poklicu mu je večkrat spodletelo; priznal je, da mu je v matematiki spodletelo da je dobil negativno oceno
spodletèl in spodletél tudi izpodletèl in izpodletél -éla -o:spodletel načrt, napad
Dostopnost