• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

spókati -am dov. (ọ́ ọ̑) 

  1. 1. razpokati: deske so spokale / koža spoka; ustnice na vetru spokajo
  2. 2. nar. s perutmi zamahniti po zraku tako, da se sliši pok: petelin je spokal s perutnicami in zapel

spókan -a -o: spokan zid; spokane roke



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek