• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

spokòj -ója in -ôja m (ȍ ọ́, ó) knjiž. 

  1. 1. stanje brez hrupa, ropota; mir: v gozdu je spokoj; spokoj in tihota
  2. 2. stanje notranje ubranosti, urejenosti: na dušo mu lega spokoj



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek