• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

spokojíti -ím dov., spokójil (ī í) knjiž. pomiriti: prijateljeve besede so ga spokojile; na deželi se je spokojil

spokojèn -êna -o: po pogovoru je bil spokojen; spokojena duša



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek