spopadljív -a -o prid. (ī í) ki se (rad) spopada: spopadljiv človek; vedno je bil spopadljiv / zastar. spopadljiv pes popadljiv



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek