sporéden -dna -o prid. (ẹ̄) 

  1. 1. vzporeden: sporedne poti / sporedni umetnostni tokovi / knjiž. sporedna izdaja knjige v nemškem in slovenskem jeziku istočasna
  2. 2. star. postranski, obroben, nepomemben: sporedne, nebistvene napake / stvar je sporednega pomena

sporédno prisl.: sporedno izdati zbirko novel in pesmi; postelja je stala sporedno z mojo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek