spotegníti in spotégniti -em dov. (ī ẹ́) star. iztegniti: spotegniti noge / spotegnil je vrat, da bi bil večji; spotegniti se po pogradu
 
star. spotegniti usta v šobo našobiti

spotegníti se in spotégniti se 

  1. 1. raztegniti se, podaljšati se: kolona se je spotegnila čez vso vas / ob tej novici se mu je obraz spotegnil
  2. 2. zrasti: čez počitnice se je spotegnil

spotégnjen -a -o: spotegnjen obraz; vas je spotegnjena



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek