spotíkati -am nedov. (ȋ)povzročati, da se kdo pri hoji, teku zadene ob nastavljeno nogo, predmet:rad je spotikal sošolce; spotikali so se med seboj
spotíkati se
1. pri hoji, teku z nogo zadevati ob kaj:spotikati se ob kamenje, korenine; na gozdni stezi so se spotikali / ekspr. noge so se spotikale od utrujenosti // ekspr. spotikajoč se iti:pod težkimi bremeni so se spotikali v breg
2. ekspr., navadno v zvezi z ob, nadizražati svoje nezadovoljstvo, slabo mnenje o kom, čem:spotikali so se ob njeno vedenje, nad izgubljanjem časa; ob vsakega se spotika; vsi se spotikajo nad njeno lahkomiselnostjo ● ekspr. pri govorjenju se spotika se mu zatika; ekspr. v življenju se je spotikal in padal delal manjše napake, moralno neprimerna dejanja
spotikáje:spotikaje sošolca, je še sam padel; težko so ga nosili, spotikaje se skozi gozd
spotikajóč -a -e:hropeč in spotikajoč se je stopal dalje
Dostopnost