• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

spotikljáj stil. spotíkljaj -a m (ȃ; ȋ) 

  1. 1. majhen spotik: vsak spotikljaj na nevarni poti je lahko usoden
  2. 2. ekspr. manjša napaka, narejena zlasti zaradi nepazljivosti, površnosti: v prvem dejanju je naredil več spotikljajev / recitirati brez spotikljaja brez zatikanja, gladko // moralni spotikljaji



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek