• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

spotikljív -a -o prid. (ī í) ekspr. neprimeren, nespodoben: spotikljive zgodbe; spotikljivo vedenje / spotikljivo pravilo
● zastar. ljudje tu niso spotikljivi se ne spotikajo ob kaj, nad čim

spotikljívo prisl.: spotikljivo govoriti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek