• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

spotíti -ím dov., spótil (ī í) povzročiti, da postane kdo poten, znojen: hoja ga je spotila

spotíti se 

  1. 1. postati poten, znojen: bolnik se je spotil; od zadrege se je spotil // izločiti veliko potu: telo se mora spotiti
  2. 2. nav. ekspr. na svojem površju narediti kapljice: stene v kuhinji so se spotile / sadje se spoti

spotèn -êna -o: spoten konj; ves spoten je prišel domov; prim. izpotiti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek