1. rel. poslušati grehe vernika, mu nalagati pokoro in dajati odvezo:spovedovati romarje; vsak dan spoveduje
2. ekspr. oštevati, zmerjati:ko sta bila sama, ga je začel spovedovati
spovedováti se rel.pripovedovati duhovniku svoje grehe in jih obžalovati z namenom dobiti odvezo:redno se spoveduje; pripovedovala je vse tako odkrito, kot bi se spovedovala / spovedovati se svojih grehov
spovedujóč -a -e:spovedujoč se svojih grehov; spovedujoči duhovnik; prim. izpovedovati