1. delati, da kaj preneha biti napeto, vpeto:sproščati vrvi, vzmeti; ob odjugi se veje sproščajo izpod snega
2. delati, povzročati, da postane tkivo, organ manj napet, nategnjen:sproščati mišice; sproščati se pred treningom; legel je in si sproščal noge / telesno se sproščati
3. delati, povzročati, da postane kdo čustveno, duševno manj napet, nenapet:glasba človeka sprošča; sproščati se ob gledanju risank, pri branju / duševno se sproščati / knjiž. v planinah se sprošča njegov nemirni duh / fizično delo sprošča napetost
4. delati, povzročati, da se kaj izraža, kaže brez omejitev, zadržkov:otrok sprošča svoja čustva v igri; sproščati nagone, strasti; ob takih prizorih se sprošča človekova napadalnost / detektivski romani mu sproščajo domišljijo; pisateljev jezik se je začel sproščati; pogovor se je vedno bolj sproščal
5. povzročati, da postane kaj prosto, razpoložljivo:kemični procesi sproščajo toploto; pri eksploziji se sprošča zelo velika energija / novi proizvodni način sprošča delovno silo; pren. svoboda sprošča ustvarjalne sile ♦kem. sproščati kisik iz spojine // ekon. uradno odrejati prenehanje ustalitve na določeni višini:sproščati blagovno menjavo; uvoz se sprošča / sproščati cene
sproščajóč -a -e:sproščajoč smeh; sproščajoč učinek glasbe; prisl.: branje deluje nanj sproščajoče
Dostopnost