sprožíti in spróžiti -im tudi izprožíti in izpróžiti -im dov. (ī ọ́) hitro iztegniti: sprožiti prst / sprožiti kazalec ob palcu // iztegniti sploh: sedel je in sprožil noge; sprožiti roko predse, v pozdrav
● pristopil je k mizi in sprožil dlan začel prosjačiti
spróžen tudi izpróžen -a -o: sprožene noge, roke
Dostopnost
Dostopnost