• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

sprožljív -a -o prid. (ī í) ki se da sprožiti: past je bila lahko sprožljiva in zato nevarna



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek