sréda -e ž (ẹ̑; v pomenu sredina daj., mest. ed. v prislovni predložni zvezi ẹ́)
1. mesto, točka, ki je enako oddaljena od dveh ali več mejnih točk:priti do srede mostu; voz se je ustavil na sredi klanca; sedi v prvi vrsti na sredi; preklati po sredi / določiti sredo palice sredino // del, predel ob tem mestu, ob tej točki:iti proti sredi trga; stopil je na sredo sobe; karta ima na sredi znak; speljati cesto po sredi travnika
2. kar je približno enako oddaljeno od izhodišča, začetka in konca
a) glede na čas:plačati račun do srede marca; povest iz srede stoletja / vrnil se je v sredi noči sredi
b) glede na dogajanje:roman je prebral le do srede; tekme ni gledal do konca, ampak je na sredi odšel
3. v prislovni rabi, s predlogom izraža položaj, omejen z dvema ali več mejnimi točkami:na obeh straneh sta okni, v sredi pa vhod; skupina šolarjev z učiteljem v sredi / z oslabljenim pomenom pot pelje v sredi med njivami
4. tretji dan v tednu:danes je sreda; že od srede ga ni; sestanek bo v sredo, 15. marca; druga sreda v aprilu / prihaja ob sredah ● držati se zlate srede zlate sredine; publ. izvoliti koga iz svoje srede nekoga med njimi; publ. ugotovili so, da je po sredi napaka da gre za napako; publ. kaj je po sredi, da ni prišel kaj se je zgodilo; publ. rad je v naši sredi med nami; publ. v tej sredi se ni počutil dobro v tem okolju; preg. strah je na sredi votel, okrog kraja ga pa nič ni ♦ rel. pepelnična sreda po pustnem torku, prvi dan štiridesetdnevnega posta; prim. posredi
Dostopnost