sŕk -a () glagolnik od srkniti: pil je žganje s kratkimi srki / pri jedi so se slišali glasni srki // ekspr. požirek: en srk žganja je bil zanj premalo, dva preveč; pog. moral si ga je privoščiti en srk
♦ 
teh. tok plina, tekočine na mesto z zmanjšanim tlakom



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek