• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

sršàv -áva -o prid. (ȁ á) ki srši: sršavi brki; sršava brada, dlaka
● knjiž. gledal je sršave konje mršave



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek