sršéti -ím nedov. (ẹ́ í) 

  1. 1. stati v takem položaju, kot so bodice pri ježu: brki so mu sršeli; lasje sršijo // ekspr. na tak način se širiti iz česa: iskre so sršele na vse strani; iz oblakov so sršele strele; pren. iz nje srši maščevalnost, zavist
  2. 2. ekspr. izražati jezo, nejevoljo: oči ji sršijo // jezno gledati: sršeti izpod čela / nepremično je sršel v zid

sršèč -éča -e: sršeč pogled; sršeča dlaka



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek