staccáto [-aka-] prisl. (ȃ) muz., označba za način izvajanja kratko, ločeno: igrati staccato
staccáto -a m izvajanje tonov s prekinitvami, ki skrajšajo njihovo trajanje do polovice: vaje za staccato; pren., knjiž. njen narečni staccato ga je zelo motil; neskl. pril.: staccato tehnika
Dostopnost
Dostopnost