stacionírati -am dov. in nedov. (ȋknjiž. 

  1. 1. namestiti: stacionirati rakete v Srednji Evropi / stacionirati jedrske podmornice v Atlantiku
  2. 2. nastaniti: stacionirati čete ob meji; vojska se je stacionirala v mestu
  3. 3. nedov., nepreh. imeti stalno mesto kje: letalo stacionira na matičnem letališču; pristanišče, v katerem stacionira ta ladja / po potresu smo stacionirali v železniškem vagonu stanovali

stacioníran -a -o: v bazi stacionirani bombniki; vojaške enote so bile stacionirane ob obali



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek