stálo -a (á) 

  1. 1. star. podstavek, stojalo: ogledoval si je osnutke kipov na stalih
  2. 2. zastar. stališče: zagovarjati svoje stalo
    ● 
    zastar. upa, da bo sin dosegel višje stalo višji položaj; zastar. stalo lovca stojišče; preg. čič ne da nič, stalo pa malo počivanje, brezdelje ne prinaša koristi, premoženja



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek