stanodajálec -lca [u̯cinlc(ȃ) kdor drugemu za plačilo odda, oddaja stanovanje, sobo: stanodajalec mu je povišal najemnino



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek