stanováti -újem nedov. (á ȗ) imeti kje stanovanje, bivališče navadno daljši čas: stanovati v bloku, v prvem nadstropju / začasno stanuje pri prijatelju; nekaj časa je stanovala v hotelu; stanuje privatno / stanovati na deželi, v mestu prebivati, živeti
stanujóč -a -e: občanka, stalno stanujoča v Ljubljani; doma stanujoči otroci
Dostopnost
Dostopnost