starodávnost -i ž (á) 

  1. 1. lastnost, značilnost starodavnega: starodavnost izročila; starodavnost mesta
  2. 2. knjiž. daljna preteklost: v starodavnosti so bili tu širni gozdovi; siva starodavnost



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek