starosvéten -tna -o prid. (ẹ̑knjiž. 

  1. 1. nanašajoč se na nekdanje (družbeno) življenje: starosvetni običaji
     
    knjiž. pisateljeva rojstna hiša je starosvetna zelo stara
  2. 2. nemoderen, nesodoben: starosvetna obleka, postelja / njegov oče je starosveten / starosvetni nazori nesodobni, zastareli



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek